Uncategorized
depresija

Kaj lahko storimo v boju proti depresiji?

Depresija

Ta članek sem napisal v odziv zaskrbljujoče statistike, ki sem jo dobil na svojem blogu in v poslanih mailih številnim bralcem. Nikoli nisem imel namena globje raziskati te zahrbtne bolezni do sedaj. Kakšna je ta statistika? V prvem dnevu objave članka »Kako se znebiti tesnobe in depresije? Prekinite s 5 toksičnimi navadami.« je članek prebralo 400 ljudi ter v naslednjih dneh še dobrih 200. Vsi drugi članki imajo v prvem dnevu cca. 200 bralcev ter v naslednjih dneh približno 100 na dan. Torej 50% manj. Na mailu je bila statistika podobna. Članek na temo depresije je imel skupno toliko bralcev kot 5 drugih poslanih člankov skupaj. Celoten namen tega članka je raziskati, in razumeti, zakaj?

  • Zakaj je bil ta članek najbolj bran, zakaj je izzval toliko zanimanja?
  • Zakaj so negativna čustva in depresija tako pogosta?
  • Kako lahko kot družba pomagamo, da se rešimo tega?
  • Kako lahko kot posamezniki pomagamo drug drugemu?
  • Katerih 6 stvari lahko storimo v boju z depresijo?

Naj takoj na tem mestu izpostavim: Nisem psiholog, psihiater, zdravnik ali terapevt. Pri nas obstajajo številni drugi ljudje, ki so na tem področju veliko bolj vešči in izučeni. Le naredil sem obsežno raziskavo v zvezi z depresijo, da vam podam kakšen odgovor in vas usmerim k ljudem, ki so usposobljeni za to, da vam pomagajo. Če se borite z depresijo poiščite strokovnjaka na tem področju in mu zaupajte. Depresija in tesnoba sta še vedno tabu temi. Najbrž zato, ker vsi hočemo na zunaj pokazati, da je vse okej, da smo super, po drugi strani pa lahko gledamo uspehe drugih ljudi in prijateljev na socialnih medijih in jim zavidamo kako perfektno je njihovo življenje. Seveda hočemo imeti prav takega.

Na tem mestu si najbrž mislite, kako presneto depresiven bo danes ta članek. Vendar ne bo. Res ne bo. Depresija je res izdajalski sovražnik. Vendar je sovražnik, ki ga lahko premagamo. In na to se bomo osredotočili v tem članku.

Kaj je depresija? Zaskrbljujoča statistika

Včasih je bila depresija opisana kot preprosto neravnovesje v kemiji naših možganov. Depresija osebe oropa. Oropa jim kvalitetno spanje, oropa jim energijo, fokus, koncentracijo, spomin, spolno slo in oropa jim izkusiti vse užitke življenja. Oropa jim zmožnost igranja, ljubezni in dela. Depresija je kategorizirana kot globala epidemija. Znanstveniki so verjeli, da je za depresijo krivo pomanjkanje nevtrotransmiterja seratonina. Glavna razlaga za to je bila, da so depresivnim osebam predpisali zdravila, ki so dvignila nivo seratonina in takoj so se počutili bolje. Definitivno je kemija možganov močno povezana z depresijo, vendar ne prikaže kako kompleksna bolezen depresija dejansko je. Depresija je glavni vzrok za nezmožnost opravljanja vsakdanjih opravil na svetu.

Statistika v Sloveniji

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je v Sloveniji v obdobju 2008-2015 število prvih obiskov pri zdravniku z zabeleženo diagnozo depresije znižalo, obenem pa se je v istem obdobju število obiskov z diagnozo reakcije na hud stres precej zvišalo. V zadnjih letih je v Sloveniji v porastu tudi število predpisanih antidepresivov (zdravil za zdravljenje depresije in nekaterih drugih bolezni). V raziskavah, tudi domačih, strokovnjaki ugotavljajo, da se le okoli polovica oseb, ki jih težave v duševnem zdravju ovirajo v njihovem vsakodnevnem življenju, obrne po strokovno pomoč. Med vsemi duševnimi motnjami odrasli najpogosteje obiščejo osebnega zdravnika zaradi depresije, tesnobe ali reakcije na hud stres. »Po podatkih iz mednarodne raziskave PREDICT-D, v katero je bila vključena tudi Slovenija, je depresija prisotna pri okoli 14 odstotkih odraslih pacientov, ki se zdravijo pri družinskem zdravniku. V obdobju 2008-2015 se je po podatkih zunajbolnišnične statistike število prvih obiskov pri odraslih, starejših od 20 let, z zabeleženo diagnozo 'depresivna epizoda' znižalo v povprečju za 34 odstotkov, in sicer v vseh starostnih skupinah; pri mladostnikih, starih od 15 do 19 let, pa je število ostalo na približno isti ravni. V primerljivem obdobju se je število obiskov z diagnozo 'reakcija na hud stres in prilagoditvena motnja' pri mladostnikih in odraslih povečalo v povprečju za 47 odstotkov. V obdobju 2008-2015 se je za 18 odstotkov znižala tudi stopnja hospitalizacij odraslih (starih 20 let in več) zaradi depresije. Število izdanih receptov za antidepresive, (to so zdravila za zdravljenje depresije in nekaterih drugih bolezni), se je v tem obdobju povečalo za 28 odstotkov,« pojasnjuje podatke, značilne za Slovenijo v obdobju osmih let, Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Statistika v ZDA

Pa poglejmo še nekoliko Ameriško in statistiko. Nivo depresije se iz generacije v generacijo počasi a vztrajno dviga. Vsaka mlajša generacija ima višjo pojavnost depresije med posamezniki.

depresija graf

Na zgornjem grafu imamo štiri različne generacije. Zelena linija predstavlja najstarejši del populacije. Ko pridejo v starost 60 do 70 let je pojavnost depresije pri njih okoli 10%. To je sicer grozno vendar je pojavnost depresije pri starejših veliko nižja kot pojavnost depresije pri osebah starih 18 do 30 let. Linija, ki je najbolj zaskrbljujoča je linija rdeče barve ki predstavlja najmlajše generacije. Pri starosti 25 let je pojavnost depresije pri mladih na kar 25%. Torej kaj za hudiča se dogaja? Kaj lahko storimo?

Razumevanje depresije

Ker je depresija mentalna bolezen jo je veliko težje razumeti, kot na primer povišan holesterol. Glavni vzrok zmede je razlika med tem ali dejansko imamo depresijo ali se le počutimo depresivno. Skoraj vsi se počutimo žalostni in nekoliko depresivni od časa do časa. Po navadi je naše počutje precej odvisno od okoliščin oziroma dogodkov, ki se nam zgodijo. Dobimo slabo oceno, izgubimo službo, se poškodujemo ali se prepiramo. Pri nekaterih depresivno počutje spodbudi že deževno vreme. Včasih pa sploh ni nobenega sprožilca, le počutimo se tako kakor se. Nato se okoliščine spremenijo, občutki žalosti pa preprosto izginejo. Klinična depresija je nekaj povsem drugega. Je motnja in ne bo izginila samo zato, ker tako hočemo. Traja vsaj 2 tedna in negativno vpliva na opravljanje vsakdanjih opravil, igro in celo ljubezen. Depresija ima lahko veliko različnih simptomov:

  • Slabo počutje,
  • izguba motivacija,
  • izguba zanimanja za stvari, ki smo jih včasih radi počeli,
  • sprememba v apetitu,
  • občutek manjvrednosti in pretirane krivde,
  • preveč ali premalo spanja,
  • slaba koncentracija,
  • izguba energije,
  • počasnost in
  • samomorilne misli.

Če imamo vsaj 5 od zgoraj naštetih simptomov smo po smernicah diagnosticirani z depresijo. Niso pa pogosti le vedenjski simptomi. Depresija ima fizične manifestacije znotraj možganov. Sprva lahko opazimo spremembe že s prostim očesom na sliki možganov. Opazimo zmanjšan čelni reženj in hipokampus. Hipokampus je odgovoren za kontrolo čustev in spomina. Dlje kot je oseba depreivna, manjši je hipokampus. Izkazalo se je, da je stres glavni sprožilec pri zaustavitvi tvorjenja novih nevronov  v tem delu možganov. Študije so pokazale znatno izboljšanje v počutju, ko se nevroni v tem delu možganov regenerirali. Veliko modernih zdravil, ki vplivajo na nivoje seratonina imajo indirekten vpliv na rast novih nevronov. Zato ta zdravila pomagajo nekaterim pacientom. Ne samo zato ker vplivajo na nivoje seratonina v možganih, temveč tudi zato, ker spodbujajo rast novih možganskih celic. Na mikroskopskem nivoju je depresija povezana s kar nekaj stvarmi:

  • nenormalni prenos ali izčrpanost zalog določenih nevrotransmiterjev, še posebej seratnonina, noradrenalina in dopamina
  • »zmeden« cirkadijski ritem ali specifične spremembe v fazi počasnega valovanja ali v REM fazi spalnega cikla
  • Hormonsko neravnovesje (povišan kortizol in nepravilnosti v delovanju ščitničnih hormonov)

depresija nevrotransmitri

Povzročitelji depresije

Nevroznastveniki še vedno nimajo popolne slike kaj sploh povzroči depresijo. Izgleda da ima depresija kompleksno interakcijo med geni in okoljem. Nimamo pa diagnostičnega orodja, ki bi natančno  napovedal pri komu in kdaj se bo depresija pojavila. Simptomi depresije so neopredmeteni, zato nekdo izgleda dobro, vendar se na noter bori z depresijo. Glede na raziskavo Nacionalnega inštituta za mentalno zdravje, traja povprečno 10 let, da oseba, ki se bori z mentalno boleznijo poišče pomoč. Obstajajo številne zelo uspešne metode zdravljenja. Zdravila in terapija dopolnjujeta drug drugega in izboljšata možgansko kemijo.

Depresija je torej zelo kompleksna bolezen. Vendar če se prebijemo skozi vso to kompleksnost odkrijemo, da se skriva pogosta pot, primarni sprožilec. Doktor Stephen Ilardi mu pravi »runaway stress response«. Vsi poznamo odziv na stres v obliki boja ali bega. Sedaj pa dobro pomislite na to čemu ta odziv našega telesa služi. Kako se je ta odziv razvil in nam služil v preteklosti?  Najprej poglejmo originalni scenarij stresa. Sproščeno sediš pod drevesom in ješ borovnice. Nato vidiš medveda, ki se ti približuje. Takoj se ti vklopi mehanizem bega ali boja. Izloči se kortizol, pospeši se srčni utrip, prebava se upočasni nato pa se začneš hitro premikati. Od sebe boš dal vse, čez nekaj minut se ustaviš in počivaš. Fiziološki procesi bojo poskrbeli, da se umiriš. Kortizol se bo zmanjšal in ostal znižan. Tukaj ponovno pridemo do če/potem mehanizma. Če vidim medveda, izločim veliko kortizola. Če sem dal vse od sebe, sledi znižanje nivoja kortizola (potem). Žal pa pri večini ljudi na dnevni ravni pride le do tega, da prvi del te zanke neprestano aktivirajo, drugega dela pa sploh ne. Kar pomeni, da čez dan sedite s povišanim nivojem kortizola v telesu. Stres vpliva na zelo pomembno območje v našem telesu. Slike možganov so pokazale, da ljudje s konstanto povišanim kortizolom degenerirajo možgansko tkivo veliko hitreje kot z normalnim nivojem kortizola. Če kortizol naraste, se električni impulzi v hipokampusu znižajo. Hipokampus je povezan z učenjem, spomini in kontrolo nad stresom. 

depresija boj ali beg odziv

Konstanten boj ali beg odziv povzroča vnetje v našem telesu in možganih. Vneti možgani so depresivni možgani, pravi doktor Ilardi. To je res zanimivo saj so epidemiologi identificirali številne bolezni, ki se pojavljajo v modernem svetu in imajo nekaj skupnega. Vnetje. Te bolezni so:

  • Ateroskleroza
  • Sladkorna bolezen
  • Astma
  • Alergije
  • Prekomerna debelost
  • Rak
  • Depresija

Vse te bolezni so epidemične v modernem industrializiranem svetu, a se praktično ne pojavljajo med modernimi avtohtonimi skupinami. Depresija kaže vse znake, da je bolezen moderne civilizacije. Depresija je bolezen našega življenjskega sloga (»lifestyle disease«). Ljudje nismo bili ustvarjeni z namenom, da sedimo znotraj štirih sten, smo socialno izolirani, se prehranjujemo s hitro prehrano, imamo pomanjkanje spanja in življenjski slog pod vplivom številnih pritiskov na račun hitrosti, natančnosti in nezmotljivosti. Rezultat je epidemija depresije.

depresija in ostale bolezni

Kaj najprej storiti?

Če poznate koga, ki se bori z depresijo jih nežno spodbudite, da poizkusijo z zdravili in terapijo. Lahko jim celo pomagate s specifičnimi nalogami in jim ponudite pomoč tako, da jim poiščete zdravnika ali terapevta ali pa jim napišete seznam, kaj morajo vprašati zdravnika. Za nekoga, ki se bori z depresijo bodo te koraki predstavljali nepremostljivo oviro. Če se počutijo krive ali osramočene izpostavite da je depresija zdravstveno stanje kot astma ali sladkorna bolezen. Ni šibkost ali osebnostna lastnost. Ne smejo od sebe pričakovati, da bo minila sama od sebe, prav tako kot se zlomljena noga ne bo lepo zacelila sam od sebe. Če sami nismo izkusili depresije se moramo izogniti primerjavam z našim slabim počutjem v določenem obdobju. Primerjava depresije in normalnega občutka žalosti, ki ga izkusimo vsake toliko časa, jim lahko da občutek krivde ker se že toliko časa borijo z negativnimi občutki. Že sam odprt pogovor o depresiji lahko pomaga. Odprt pogovor o mentalnih boleznih pomaga pri odpravljanju stigme in olajša osebam s težavami, da poiščejo pomoč.

5 toksičnih navad

Najprej poglejmo katere navade lahko drastično poslabšajo vaše počutje. Poglejte nazaj v svoje otroštvo. Svet je bil tako zabaven. Poln priložnosti. Igranje nogometa ali košarke s prijatelji, vožnja s kolesom, zbijanje lesene hiške na drevesu. Zabavi ni bilo videti konca. Razen če nisi bil prilepljen na računalnik in se zamotil z igricami.  Otroštvo je eno izmed najdragocenejših in najlepših spominov, ki ga imamo. Polno energije, kreativnosti in užitkov. Vsak dan smo izkoristili do maksimuma. Ko so ta leta minila in se je bližala doba odraslosti, smo se začeli počutiti nekoliko zdolgočaseni. Kot da je bilo življenju odvzeto vse veselje. Več pa si preberite s klikom na povezavo spodaj.

Kako se znebiti depresije in tesnobe? Prekinite toksične navade

6 stvari, ki jih lahko storimo v boju z depresijo

Vse kar bomo govorili v nadaljevanju je v bistvu povzetek knjige doktorja Stephena Ilardia z naslovom The Depression Cure. Z depresijo se moramo boriti z vsem kar imamo, zdravila, terapija pogovor in stvarmi, o katerih bomo govorili v nadaljevanju. Vendar če se bomo z depresijo borili le z zdravili je ne moremo rešiti. Vsaj do sedaj je nismo. Uporaba predpisanih antidepresivov se je v zadnjih 20 letih povečala za 300%. Pojavnost depresije pa se še vedno povečuje. Odgovor kako se boriti z depresijo se skriva v spremembi življenjskega sloga. V nadaljevanju bomo govorili o šestih faktorjih, ki dokazano vplivajo na možgansko kemijo, o šestih faktorjih, ki dokazano delujejo antidepresivno. Šest faktorjev, ki jih lahko vključimo v naše vsakodnevno življenje, da se zaščitimo pred to zahrbtno boleznijo. Več o programu najdete na povezavi http://tlc.ku.edu/ in v knjigi The Depression Cure. Tu pa bomo naredili le kratek povzetek.

depresija zdravilo

6 stvari, ki jih lahko storimo v boju z depresijo:
  1. Telesna aktivnost (redna vadba, trening)
  2. Omega 3 maščobne kisline
  3. Sončna svetloba
  4. Zdrav spanec
  5. Antiruminativne dejavnosti
  6. Socialne povezave

Telesna aktivnost

Telesna aktivnost je za nas dobra. Koliko se vas na tem mestu zaveda kako dobra in pomembna je redna telesna aktivnost? Praktično vsi. Pa je to spremenilo vaše vedenje? Vsaj 3-krat tedensko poskrbite za to, da ste telesno aktivni? Vsi vemo da je redna telesna vadba za nas dobra. Le nekateri pa dejansko poskrbijo za to, da so redno telesno aktivni. Telovadba je zdravilo. Telovadba spremeni delovanje naših možganov in telesa. Telovadba je močnejša od vsake tablete in kapsule, ki jo lahko vzamemo. Če bi lahko vzeli nevrološke in fiziološke učinke, ki jih povzroči telovadba in jih zapakirali v tableto, bi to bila daleč najbolje prodajana tableta na svetu.

Avtohtone skupine (lovci in nabiralci) se gibljejo 4 ali več ur na dan. Izgledajo kot elitni atleti, tudi ko so v srednjih letih ali starejši. Vendar če jih vprašamo ali telovadijo bodo reki, da ne. Oni živijo. Telovadba ni nekaj naravnega. Ustvarjeni smo bili zato, da smo telesno aktivni. Nismo bili ustvarjeni za to, da telovadimo na napravah. Ko pridemo v fitnes in gledamo v vse te naprave, del naših možganov kriči: »Ne naredi tega. Saj ne boš nikamor prišel, le tekel boš na mestu.«  Torej kako lahko se lahko rešimo iz te zagate?

depresija avtohtona ljudstva

Trening naredimo naraven in socialen. Kaj je najbolj naravna aktivnost na svetu? Hoja, sprehod. Nekoliko hitrejša hoja, ki poskrbi za to, da dvignemo srčni utrip tam na 120-150 udarcev na minuto. To je dovolj, da spodbudimo signaliziranje v dopaminskih in seratoninskih vezjih. Sprehod je bil testiran proti antidepresivu Zoloftu dvakrat. Dolgoročno je redna telesna aktivnost premagala antidepresive. Zadoščal je že minimalni vložek, ki lahko spremeni življenje. Trikrat tedensko po 30 minut. Več o vplivu telesne aktivnosti na možgane pa najdete v spodnji povezavi:

Zakaj sta trening in vadba podcenjena?

Omega 3 maščobne kisline

Ste vedeli, da so vaši možgani sestavljeni večinoma iz maščobe? Naše telo lahko proizvede številne vrste maščob, z dvema izjemama. Omega 3 in omega 6 maščobne kisline. Imenujemo ju esencialne maščobe, Omega 3 in omega 6 igrajo dopolnilne vloge v našem telesu in možganih.

  • Omega 6 maščobne kisline povzročajo vnetje
  • Omega 3 maščobne kisline se borijo proti vnetju

V našem telesu želimo imeti ravnovesje med Omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami.

  • Optimalno razmerje med Omega 6 in Omega 3 je 1:1 do 2:1
  • Pri moderni zahodnjaški dieti s številnimi procesiranimi izdelki pa je to razmerje osupljivih 17:1

Torej kje je tukaj neko normalno ravnovesje? Doktor Ilardi predlaga da v svojo dieto vpeljemo prehrano, ki vsebuje veliko Omega 3 maščobnih kislin, katerih viri so:

  • Mastne ribe
  • Morski sadeži
  • Ribje olje
  • Olje morskih alg

Številne študije so pokazale, da povišan vnos Omega 3 maščobnih kislin deluje antidepresivno. EPA maščobna kislina je najbolj odgovorna za izboljšanje stanja pri pacientih. Kakšna je potrebna količina EPA na dan? Doza je precej visoka. Od 1000mg do 2000mg na dan. Seveda pa se je na tem mestu potrebno zavedati, da samo dodajanje Omega 3 v prehrano ne bo dovolj. Potrebno je v svoje življenje vpeljati še številne druge navade. Več o Omega 3 maščobnih kislinah pa najdete v spodnjih povezavah. O njih govori kolega Mario Sambolec, ki je precej bolj vešč na področju prehrane kot sem jaz sam:

Omega 3 – prednosti in slabosti

Sončna svetloba

Sončna svetloba je pomembna zaradi dveh razlogov. Prvi razlog je sproščanje vitamina D. Vitamin D je sintetiziran, ko se sončni žarki dotaknejo vaše kože. Odgovoren je za zdravje vaših kosti, imunskega sistema in mišic. Pomanjkanje vitamina D je povezano z rakom, sladkorno boleznijo, in mentalnim zdravjem. Pomanjkanje vitamina D postaja velik problem moderne družbe saj večino časa preživimo v zaprtih prostorih. Danes ima do 40% ljudi pomanjkanje vitamina D. To je prvi razlog zakaj je doza sončne svetlobe tako zelo pomembna. Drugi razlog je nekoliko bolj poseben. Sončna svetloba poskrbi za nekaj posebnega, poskrbi za nekaj kar umetna svetlobe ne more poskrbeti. Naša telesa potrebujejo sončno svetlobo, da uravnavajo svoj cirkadijski ritem. To je naša notranja ura in poskrbi za to, da se počutimo utrujene takrat, ko moramo biti utrujeni, da se izločijo določeni hormoni ob pravilnem času in da se počutimo zaspane ob pravem času. Vsi ti problemi so bili v študijah direktno povezani z depresijo. Velikokrat se zgodi da smo cel dan utrujeni, zvečer pa ne moremo zaspati. To so pogosti problemi s katerimi se srečujejo depresivni ljudje. Potrebujemo naravno sončno svetlobo vsaj enkrat dnevno, da uravnamo našo notranjo uro. Če imamo možnost gremo na svež zrak in sonce takrat, ko je sonce najvišje na nebu. Že 10 minut zadostuje, da uravnamo našo notranjo uro.

depresija vitamin d 3

Zdrav spanec

Raziskovalci so odkrili, da je slab spanec eden najbolj močnih sprožilcev depresije. Odkrili so, da so ljudje, ki spijo ob ekstremno nenormalnem času v dnevu in vsak dan drugače, bolj nagnjeni k razvoju depresije. Če ste oseba, ki prebudi cele noči ob gledanju TV seriji ali igranju igric imate veliko večje tveganje za razvoj depresije. Zdrav spanec pomeni 7-8 ur neprekinjenega spanca. Nekateri boste na tem mestu rekli, da imate težave s tem, da sploh zaspite, zato ne morate kontrolirati koliko spite ker morate potem zgodaj zjutraj vstati. Na tem mestu vam ponudim nekaj nasvetov kako lažje zaspati:

  • Ne uporabljajte računalnika, telefona ali TV-ja eno uro pred spanjem, ker preprečujejo nastanek melatonina, hormona, ki nas naredi zaspane
  • Posteljo uporabljate le za spolnost in spanje, da bodo vaši možgani povezali posteljo le s tema dvema dejavnostma
  • Počnite številne aktivnosti tekom dneva, zato da boste zvečer dovolj utrujeni in boste hitro zaspali

Več o tem zakaj smo konstanto utrujeni pa na spodnji povezavi:

Kako prenehati biti ves čas utrujen?

 

Antiruminativne aktivnosti

Raziskovalci so odkrili, da bolj kot razmišljamo o preteklosti, večjo možnost imamo, da postanemo depresivni. Najbrž si mislite, da je popolnoma normalno razmišljati o preteklosti. V kolikor zelo malo časa posvetimo razmišljanju o naši preteklosti s tem ni nič narobe. Zaradi razvoja tehnologiji, predvsem računalniške tehnologije in interneta, vse več ljudi preživlja čas v osami. Ko čas preživljamo sami, veliko razmišljamo o svoji preteklosti. Za nameček, po navadi razmišljamo predvsem o slabih stvareh. Ta način razmišljanja lahko sproži depresijo, sploh če so naše misli polne negativnosti. V boju z negativnimi misli, raziskovalci predlagajo, da se udeležite zanimivih aktivnosti, ki vam bodo preprečile, da razmišljate o preteklosti:

  • Socialni dogodki (skupinska vadba, druženje s prijatelji in družino, koncerti, kino)
  • Solo aktivnosti (telovadba, tek, sprehod, branje knjig, izobraževanje, hobiji, delavnice)

Če bodo aktivnosti dovolj zanimive in zahtevne, boste zvečer dovolj utrujeni, da bodo vaše misli tihe in lažje boste zaspali. 

depresija aktivnost

Socialne povezave

Zadnja in najpomembnejša stvar, ki jo lahko naredite je socializacija. Močan socialni krog je potreben za zdravo mentalno življenje. Ljudje smo bili ustvarjeni zato, da se družimo. Ustvarjeni smo bili zato, da smo povezani med sabo. Zadnje raziskave kažejo, da močne povezave z ljudmi pri nas sprožijo močan hormonski odziv, ki deluje proti stresno. Socialna izolacija po povzročila, da se nam možgani dobesedno skrčijo. Kvaliteten čas, ki ga preživimo s svojimi prijatelji, družino, osebami, ki jih imamo neskončno radi deluje izredno proti stresno. Naši predniki so cele dneve preživeli v družbi svojih najbližjih. Koliko časa dnevno mi preživimo s svojimi najdražjimi? Kvalitetnega časa? Časa ko se pogovarjamo o pomembnih stvareh, o življenju, o svojih sanjah, vrednotah, ciljih, načrtih, željah, planih? Ne pa da bulimo v ekran, pa naj bo to telefon, računalnik ali televizijo. Če preživimo dve uri na dan skupaj in smo od tega 1 uro in 45 minut na telefonu, kljub temu da se pogovarjamo, potem smo imeli vse skupaj 15 minut kvalitetnega časa. Rojeni smo bili z namenom, da se povezujemo med sabo. Hormoni, ki se sprožijo pri komunikaciji preko socialnih omrežji so popolnoma drugačni kot hormoni, ki se sprožijo v interakciji na štiri oči. Če želimo ustvariti močne, neprekinljive, zaupajoče povezave moramo čas preživeti skupaj. Socializacija in ustvarjanje novih prijateljstev od nas zahteva ogromno prakse in prilagajanja. Dandanes se lahko skrijemo za ekran in pošljemo preprost sms.

Več o vplivu socialnih medijev na naše življenje pa v spodnjem članku: 

Odvisnost od interneta in socialnih omrežji ubija tvojo produktivnost in osebne odnose?

Imeti svoj namen in biti ciljno orientiran

Pa poglejmo še pogled doktorja Jordana Petersona glede sprejemanja trpljenja in uporabe zdravljenj pri depresiji. Na prvem mestu izpostavi, da če se nekdo bori z depresijo, s hudo depresijo, potem naj poizkusi z zdravljenjem z antidepresivi. Kadar so misli posameznika popolnoma negativne, potem težko pomagamo. Najprej je potrebno spremeniti miselno stanje posameznika v bolj pozitivno. Če trpimo potem smo na nek način upravičeni, da zgrabimo za vsako bilko pomoči, ki nam jo nekdo ponudi. Veliko je razlogov zakaj pride do depresije, vendar na tem mestu bi izpostavili enega. Ta skupni razlog lahko povežemo z zgodbo o Petru Panu. Peter Pan je nekdo, ki ne bo nikoli odrastel. Problem Petra Pana je ta, da je kralj. Vendar je kraj Dežele Nikoli. Dežela Nikoli pa ne obstaja. Biti kralj ničesar ni ravno koristno. Ena od stvari, ki jih opazimo pri ljudeh, ki se borijo z depresijo je (seveda obstaja veliko dejavnikov in sprožilcev zakaj do nje pride), da v življenju nimajo dovolj redu in so zaradi tega preobremenjeni. Eno izmed najpogostejših vprašanj, ki jih doktor Petersen postavi svojim pacientom je: »Ali imate službo?« Če nimamo službe, potem smo v današnji družbi v velikih težavah. Biološki ritmi gredo zaradi neurejenega ritma povsem iz tira, ker zvečer nimamo razloga, da bi šli spat, zjutraj pa nimamo razloga, da bi vstali. In ponovno se vračamo na neurejeno spanje in posledice, ki jih trpimo zaradi tega.

depresija peter pan

Poleg tega, pa depresivni posamezniki velikokrat nimajo svojega namena. Ljudje brez namena enostavno trpimo. To ni hipoteziranje. Popolnoma razumemo omrežja, ki spodbujajo pozitivna čustva. Vemo kako delujejo. Praktično vsako pozitivno čustvo, ki ga izkusimo v življenju ni posledica tega, da dosežemo določene stvari in cilje. So posledica dogodkov, ko vidimo, da stvari rastejo, da delujejo tako kot smo si zamislili in da napredujemo proti cilju, ki ga cenimo in smo si ga zadali. To je popolnoma drugače. Ljudje so velikokrat presenečeni, ko dosežejo svoj cilj, po več letnem delu, saj so si predstavljali da se bodo počutili izjemno več mesecev. Po navadi pa se zgodi ravno nasprotno. Postanejo depresivni. In si mislijo: »Kaj za hudiča, na tem projektu sem delal 7 let. Kaj pa naj naredim zdaj?« Kar jih naredi depresivne je: »Kaj naj naredim sedaj?« Dobro so se počutili dokler so sledili svojim ciljem, bili navdušeni nad tem, kako dobro potekajo stvari. Tako deluje naš živčni sistem. Večina pozitivnih čustev se zgodi pri tem ko sledimo svojim ciljem. Torej če nimamo službe, nimamo strukture, to pa ni dobro, saj smo preobremenjeni s pomanjkanjem strukture. Drugo pogosto vprašanje, ki ga postavi doktor Petersen je: »Ali imate prijatelje, imate intimno razmerje?« Poiščite prijatelje, pojdite na zmenke. Poglejte, če lahko vzpostavite intimno razmerje. Sestavite nekaj temeljnih stvari (služba, prijatelji, razmerja), ki so kot stebri, na katerih počiva vaše življenje.

Več o postavljanju ciljev pa najdete na spodnji povezavi: 

Priučena nemoč, samoučinkovitost in postavljanje ciljev

Viri

  1. Pathak, M., 2017. What Is Depression?. Dostopno na: https://www.webmd.com/depression/guide/what-is-depression#1 [17.2.2018]
  2. Smith, M.A., Shubin, J. 2018. Depression Symptoms and Warning Signs. Recognizing Depression and Getting the Help You Need Dostopno na: https://www.helpguide.org/articles/depression/depression-symptoms-and-warning-signs.htm [18.2.2018]
  3. American Psychiatric Association. 2013. Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th ed.). Arlington, VA: American Psychiatric Publishing. Dostopno na:  https://www.khanacademy.org/science/health-and-medicine/mental-health/depression-and-related-disorders/a/what-is-depression [18.2.2018]
  4. Tit A., Bajt M., in drugi. 2017. Zdravje v Sloveniji. Dostopno na: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/zdravje_v_slovenji.pdf [17.2.2018]
  5. Nacionalni inštitut za javno zdravje. 2017. Svetovni dan zdravja 2017: Depresija lahko prizadene vsakega izmed nas. Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/svetovni-dan-zdravja-2017-depresija-lahko-prizadene-vsakega-izmed-nas [16.2.2018]
  6. Ilardi S., 2009. The Depression Cure: The 6-Step Program to Beat Depression without Drugs. Da Capo Lifelong Books.
  7. Harvard Health Publishing. 2011. What causes depression? Onset of depression more complex than a brain chemical imbalance. Dostopno na:  https://www.health.harvard.edu/mind-and-mood/what-causes-depression [19.2.2018]
  8. Cai X., Kallarackal A., in drugi. 2013. Local potentiation of excitatory synapses by serotonin and its alteration in rodent models of depression. Nature Neuroscience, 2013; https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23502536 [17.2.2018]
  9. Swanson. J. 2013.Serotonin deficiency may not cause depression after all. Dostopno na: https://www.salon.com/2013/12/13/new_developments_may_help_those_with_depression_partner/ [14.2.2018]
  10. Pasquale K. A., Rachel M. R., Jodie K. H. 2014. The independent relationships between insomnia, depression, subtypes of anxiety, and chronotype during adolescence. Sleep Medicine . Dostopno na:  https://www.sciencedaily.com/releases/2014/07/140730093516.htm [21.2.2018]
  11. American Psychological Association (APA). 2014. Physical fitness can help prevent young adolescents' depression. Dostopno na: https://www.sciencedaily.com/releases/2014/08/140807121448.htm [17.2.2018]
  12. Grosso, G., Galvano, F., in drugi. 2014. Omega-3 fatty acids and depression: scientific evidence and biological mechanisms. Dostopno na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24757497 [19.2.2018]